Krioterapija temelji na spoznanjih, da kratkotrajno izpostavljanje organizma nizkim temperaturam blagodejno vpliva na telo, oziroma njegovo vitalnost. Obstaja več vrst tradicionalnih metod kratkotrajnega izpostavljanja organizma nizkim temperaturam, ki so ga in ga še zmeraj, na podlagi tisočletnih izkušenj, uporabljamo za krepitev zdravja. Ena od teh sodobnih metod je krioterapija.
Krioterapija je postopek kratkotrajnega izpostavljanja organizma zelo nizkim temperaturam, ki vzpodbujajo presnovne in regenerativne procese v organizmu, kar posledično ugodno vpliva na našo vitalnost, zdravje in videz.
Pri uporabi krioterapije se v organizmu s pomočjo zelo nizkih temperatur sproži obrambni odziv telesa. Termoreceptorji zaznajo nizke temperature in pošljejo signale v možgane. Telo se odzove tako, da se sproži vazokonstrikcija (zožijo se žile na periferiji oziroma v koži, podkožnem tkivu in okončinah), ter se kri prerazporedi v notranje organe. To je prilagoditvena reakcija organizma, ki se je razvila tekom evolucije in omogočila lažje preživetje ljudi ob nizkih temperaturah. Kadar se temperatura telesa dvigne, se v organizmu sporži postopek, ki ga imenujemo vazodiletacija (žile na periferiji se razširijo) in se kri vrne v periferijo. To pripomore k boljši cirkulaciji ter izločanju toksinov iz perifernih tkiv in oskrbi tkiv s krvjo, ki je bogata z kisikom, hranili, encimi in hormoni. Po večjem števil tovrstnih terapij je prekrvavljenost perifernih tkiv bistveno boljša. Razen izboljšanja krvnega obtoka in preskrbe tkiva s koristnimi snovmi, se po krioterapiji opaža tudi zaviranje vnetnih procesov v telesu. Poveča se izločanje noradrenalina in endorfinov. Nekatere študije so po krioterapiji ugotavljale zmanjšanje ravni kortizola v krvi. Pospeši se tudi sinteza antioksidantov. V globjih plasteh kože se poveča proizvodnja kolagena, kar prispeva k temu, da je koža mehkejša in bolj enakomerno napeta.
Vsi ti odzivi organizma vplivajo na krepitev telesa, predvsem pomagajo pri regeneraciji po športnih aktivnostih, zmanjšanju kroničnih bolečin in vnetij, pospešijo celjenje po posegih ali poškodbah, vplivajo na boljše delovanje imunskega sistema, izboljšajo razpoloženje in spanje, zmanjšajo utrujenost in negativne vplive stresa, povečajo budnost in vzpodbudijo možgansko aktivnost. Z izboljšanjem cirkulacije in boljšo oskrbo s kisikom in hranljivimi snovmi vzpodbujajo vitalizacijo oziroma pomlajevanje tkiv.
Krioterapija ima ugoden vpliv tudi na porabo energije v organizmu. Po hlajenju, se telo ponovno ogreva, za kar potrebuje precej energije. Pospešijo se presnovni procesi, ki ustvarjajo toploto (termogeneza), kar traja še nekaj ur po končani krioterapiji. Ob redni uporabi krioterapije se trajanje teh pospešenih presnovnih procesov podaljša, kar pomeni, da telo porabi več kalorij. Ocenjujejo, da se po eni krioterapiji celega telesa povprečno porabi 500 kalorij (vrednosti porabljene energije za ogrevanje telesa se gibljejo med 300 in 800 kalorij).
